A part of the exhibition Predstava mesta at +MSUM curated by Igor Španjol.
30. januar 2025 — 01. junij 2025
Urška Kristina Škerl, Domen Kosmač, Marko Košnik
Produkcija / Produced by: Inštitut Egon March
Orisi parcel, ki dosegajo kriterij readymade in objet trouvé umetniških del, izbranih s prvega zemljevida še neolastninjenih zemljišč v Republiki Sloveniji.
Contours of lots achieving readymade and objet trouvé art pieces selected from the first map of unassigned land ownership in Slovenia.
Del razstave
KIBLIX 2023, Licemerje in napuh, kuriral Peter Tomaž Dobrila. 26. 10. 2023—29. 12. 2023
Zemljemersko pešačenje preko naših krajev, ki se je začelo pred skorajda dvesto leti in tu in tam še dandanes služi za
nadaljnje izmere in premere zemljiščnih parcel, so odgovorni nadalje naslojevali ne le z uporabo letalskih in
satelitskih fotografij, vse tja do natančnosti satelitskih sistemov za pozicioniranje, temveč tudi s politično
ekonomskimi prevoji preko podržavljanja lastnine, kasneje prevedene v družbeno lastnino, in nadalje do denacionalizacije
v začetku devetdesetih. Vzporedno ni potekalo le prepisovanje podatkov iz papirjev v digitalne tabele, temveč tudi
prepojmovanje lastništva zemljišč, ki ga je bilo potrebno znova in znova zakonsko redefinirati in prirejati - vse to v
borih sedeminsedemdestih letih. Če je družbena lastnina v tem obdobju zdržala le osemnajst let, naj nas ne čudi, da
proces ponovnega lastninjenje letos prestopa trideseto leto. Sredi naraščajoče kompleksnosti, tako na pravni kot
tehnološki ravni, se je nakopičilo preko 80.000 zapletov, ki si jih prvič lahko ogledate vizualizirane na (javnodobro.si),
kjer si lahko poljubno povečate in poklikate vse neolastninjene ali delno lastninjene delčke ozemlja v Republiki
Sloveniji.
Vizualizacija prikazanih drobcev ni bila nič manjši problem kot razumevanje uradne terminologije, ki le te poimenuje za
“javno dobro”, “družbeno lastnino”, ali “družbeno lastnino z izraženim ali deljenim lastništvom”. Če komu niso jasne
razlike med GURS, ZK, REN in QGIS, mogoče pozna razmejitve med GEO, MEO in LEO sateliti - ali pač sorodnosti med
umetniškimi koncepti, kakršne so zanetili Marcel Duchamp z “objets trouvés”, Ben Patterson z “instruction art” in Gordon
Matta - Clark s “site specific art”.
Urška Kristina Škerl se je odločila za naprošanje dokumentov po inštitucijah, da je s pomočjo programerja Domna Kosmača
lahko začela z velikim mapiranjem. Ob izkušnjah s krajinsko arhitekturo ji je ob napornem sestavljanju podatkov
umetniška žilica pomagala zdržati v upanju, da se v ostankih še neolastninjenih drobcev skriva obljubljena dežela. A
združitev kartografije z umetniškimi inovacijami iz sredine prejšnjega stoletja, v času velike propagande o
digitalizaciji Slovenije, še ne zadošča za zaokroženje napetosti med konkretnimi izkušnjami na trdih tleh in digitalnimi
oblaki, ki se zgoščajo v silne fronte na izsušenem nebu. Šele prek soočanja z nestanovitnostjo in neobstojnostjo
substanc, ki so nedavno še veljale za večne, nas lahko iniciira v “unstable media”, intermedijsko spoznanje iz začetka
devetdesetih, da na zemlji ne bo nikdar več tako kot je v digitalnih nebesih. Ali kot molče trobentajo razvijalci
računalniških operacijskih sistemov: kompleksnejši kot so sistemi, hitreje se množijo hrošči (bugs). Ali bo
razhroščevanje lahko dohitelo počasno izginjanje drobcev v lasti javnega dobra? Ali bomo intermedijski umetniki uspeli
združeno ubraniti razpršene koščke ozemelj, in jih oznaniti za “creative commons” oporišča?
Za začetek izbrane orise napak ovekovečamo in razglašamo za najčistejša readymade umetniška dela, samonastala, nesnovna,
brez odgovornega avtorja in brez lastnika.
petek, 14. oktober 2022, ob 18. uri
V pogovoru sodelujejo:
mag. Marijana Vugrin, Martina Lipnik, u.d.i.a.,
doc. dr. Matija Damjan
Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina 2, Ljubljana